Danes je električna energija postala osnovna in nujna potreba. Prižiganje svetilke, priklop mobilnega polnilnika in celo odpiranje pipe za toplo vodo so dejanja, ki jih izvajamo tako pogosto, da skoraj ne razmišljamo o njih ali porabi električne energije, ki jo pomenijo, še manj o njihovem vplivu na okolje.
Če vas je ugriznil hrošček radovednosti in želite vedeti kako proizvodnja električne energije vpliva na okolje Nadaljujte z branjem tega članka o Zelenem ekologu in razložili vam ga bomo.
Kako pridobiti električno energijo
Električna energija je oblika energije, ki nastane pri gibanju in trčenju delcev z različnimi potenciali, imenovanih elektroni, katerih interakcija omogoča ustvarjanje električnega toka, ki ga poznamo kot elektrika.
Pridobiva se iz transformacija drugih vrst energije z uporabo alternatorjev ali generatorjev. Torej, odvisno od vrste primarne energije ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, lahko naprave za proizvodnjo električne energije razvrstimo na:
- Termoelektrični: uporablja toploto, ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv, na primer nafte, premoga in zemeljskega plina.
- Hidroelektrični: za proizvodnjo električne energije se uporablja potencialna energija vode, shranjene v rezervoarjih.
- veter: energija vetra uporablja veter za pridobivanje mehanske energije s premikanjem lopatic vetrnih mlinov.
- fotovoltaični: uporablja sončno sevanje, zajeto s sončnimi paneli.
- Plima: električna energija se proizvaja z izkoriščanjem gibanja plimovanja.
Vpliv električne energije na okolje
Zdaj, ko razumemo naravne sisteme in dejavnosti, ki so vključene v proizvodnjo električne energije, lahko razumemo škodljive učinke, ki jih povzroča na okolje. Vsaka od teh naprav za proizvodnjo električne energije ima drugačen učinek na okolje. Tukaj pojasnjujemo, kaj vpliv električne energije na okolje:
- Poraba naravnih virov: uničenje ekosistema za izkoriščanje nahajališč pomeni erozijo tal, izgubo vegetacije in biotske raznovrstnosti ter onesnaženje voda in tal.
- Emisije in izpusti: pri zgorevanju fosilnih goriv nastajajo izpusti toplogrednih plinov (CO₂, CH₄, N₂O), žveplovi oksidi, dušik in delci, ki skupaj z izpusti različne sestave negativno spreminjajo okolje. K temu je treba prišteti še škodo zaradi uporabe vode, namenjene hlajenju elektrarn, ki se vrača v okolje z višjo temperaturo od naravne, kar povzroča zvišanje temperature in precejšnje učinke na vodno floro in favno.
- Preostala generacija: kot je na primer pepel, proizveden v kurilnih napravah. Radioaktivni odpadki iz jedrskih elektrarn pa so zaradi svoje nevarnosti, sposobnosti kontaminacije in zahtevnega ravnanja še posebej pomembni.
- Hrup: dela za vgradnjo in uporabo težke mehanizacije za vzdrževanje elektrarn so vir obremenitve s hrupom.
- Vizualni učinek: vsaka elektrarna povzroča večji in manjši vpliv na pokrajino, k temu pa prišteje še daljnovode, ki zavzemajo kilometre dolge, potrebne za prenos električne energije.
Kakšno škodo povzroča elektrika okolju?
Do sedaj smo govorili o vplivu na okolje na lokalni ali regionalni ravni, vendar se jim zaradi njihovega globalnega obsega dodajajo še drugi relevantnejši učinki. Ali veste, kakšno škodo okolju povzroča elektrika? Spodaj vam bomo razložili:
- Sprememba podnebja: emisija toplogrednih plinov povzroči, da ozračje zadrži več toplote, kot je potrebno, in s tem povišanje globalne temperature. To zvišanje temperature planeta vodi do taljenja ledenikov in ledenih plošč, dviga morske gladine in povzroča poplave. Poleg agresivnejših podnebnih pojavov, med drugim zakisanje oceanov, spremembe v habitatu in izguba biotske raznovrstnosti.
- Degradacija ozonske plasti: nekateri izpuščeni plini in delci, kot so CFC (klorofluoroogljikovodiki), povzročijo razgradnjo molekul ozona, kar povzroči zmanjšanje te plasti in s tem njeno sposobnost zadrževanja ultravijoličnega sevanja. Odvečno sevanje, ki doseže zemljo, lahko povzroči bolezni, kot sta kožni rak in katarakta, ter moti proces fotosinteze rastlin.
- Kisel dež: emisija žveplovih in dušikovih oksidov reagirata z vodo v ozračju, pri čemer tvorita žveplovo kislino oziroma dušikovo kislino, ki ju izpere dež in megla, kar povzroči kislost vode, poslabšanje ekosistema in celo smrt živa bitja. V naslednjem članku Green Ecologist pojasnjujemo, kaj je kisli dež: definicija, vzroki in posledice.
Če želite prebrati več člankov, podobnih Kako proizvodnja električne energije vpliva na okolje, priporočamo, da vnesete našo kategorijo Onesnaževanje.
