Odpadki, ki jih vsakodnevno ustvarjamo, se na koncu prenesejo v velika odlagališča, kjer se bodo kopičili v nedogled, ta odlagališča se imenujejo odlagališča. Velik porast odpadkov pomeni, da je potrebnih več odlagališč, ki so dolgoročno okoljski problem. Recikliranje in dajanje odpadkov v drugo življenje sta lahko možnost za zajezitev povečanja odpadkov na odlagališčih, vendar je realnost taka, da v večini držav nimajo dobrega ravnanja z odpadki, kar ima za posledico, da večina odpadkov konča na nadzorovanih odlagališčih. ali celo nelegalna odlagališča.
Če želite vedeti kaj so odlagališča, njihove vrste in posledice od teh za okolje, nadaljujte z branjem tega zanimivega članka Ekologa Verdeja.
Kaj so odlagališča
Kot definicija odlagališča ali znana tudi kot odlagališče smeti, lahko rečemo, da gre za objekt, namenjen za skladiščenje odpadkov pod zemljo ali na površini za nedoločen čas v pogojih varnosti in nadzora, s čimer se zagotovi, da ne pride do poslabšanja okolja, prepreči se onesnaženje tal in vode, prenos bolezni, nastajanje nevarnih snovi ali morebitni vir požarov.
Vrste odlagališč
Obstajajo različni vrste odlagališč, nadzorovana odlagališča in divja odlagališča.
Nadzorovana odlagališča
Nadzorovana odlagališča so tista, ki imajo a popolna hidroizolacija tal, cevi zadolžene za zbiranje bioplin ki nastane z razgradnjo odpadkov, se lahko uporabi za proizvodnjo energije, imajo pa tudi sistem za kanalske izcedne vode, ki so tudi produkt razgradnje. Več o tem, kaj so izcedne vode in njihovo zdravljenje, izveste v tej drugi objavi.
Ta odlagališča so namenjena preprečevanju težav v okolju in obstajajo različne vrste, odvisno od odpadkov, ki jih zbirajo.
- Odlagališča inertnih odpadkov: Na tovrstnih odlagališčih se bodo odlagali odpadki, ki jih lahko razvrstimo kot: gradbeni ali rušitveni odpadki, zlomi pri izdelavi delov ali elementov za gradbeni sektor, tisti, ki nastanejo pri popravilu infrastrukture ali ki izvirajo iz manjših del. So tisti odpadki, ki se ne spreminjajo kemično, fizikalno ali biološko.
- Odlagališča nenevarnih odpadkov: Na teh odlagališčih se zbirajo vsi gospodinjski odpadki, ki so bili pomešani, tisti, ki izvirajo iz mestnega čiščenja ali industrijskih odpadkov, vključeni so tudi komercialni odpadki in tisti, ki so podobni mestnim odpadkom, ki so razvrščeni kot nenevarni.
- Odlagališča nevarnih odpadkov: Za tovrstno odlagališče so namenjeni odpadki, ki oksidirajo, torej tisti, ki imajo ob stiku z drugimi snovmi zelo eksotermne reakcije. Tudi eksplozivi, saj so bolj občutljivi na udarce ali trenja, pa tudi rakotvorni, vnetljivi, škodljivi, strupeni, jedki ali nalezljivi ostanki. Ta odlagališča vključujejo tudi ekotoksični odpadki, ki predstavljajo realno nevarnost za okolje, saj so tveganja, ki jih predstavljajo, neposredna.
Nezakonita odlagališča
Nezakonita odlagališča najdemo po vsem svetu, zlasti v najrevnejših državah zaradi pomanjkanja zakonodaje, ki bi upravljala z ustreznim zbiranjem odpadkov, in zaradi gospodarskih zmogljivosti za ustvarjanje ustrezne infrastrukture. Ta odlagališča nimajo nobenega nadzora ali zaščite za zaščito okolja ali zdravja, zato so glavni viri onesnaženja in bolezni.
Posledice odlagališč odpadkov
Potreba po ustvarjanju vedno več odlagališč kot posledica naraščajočega nastajanja odpadkov je povzročila resne težave, ne le na okoljski ravni, temveč tudi na gospodarski, socialni in zdravstveni ravni. Čeprav vsa odlagališča povzročajo vplive na okolje, so divja odlagališča najbolj nevarna, tako za zdravje živih bitij kot za okolje. To so glavne posledice odlagališč:
- Treba je povečati zasedenost prostora za ustvarjanje novih odlagališč, to vodi v povečanje propadanja pokrajin, ki nas obdajajo.
- Povzročajo onesnaževanje vode, bodisi površinske ali podzemne vode, pa tudi onesnaževanje tal in zraka.
- Obstoj le-teh so sprožilci bolezni pri živih bitjih in prispevajo k spremembi njihovih življenjskih ciklov ter bioakumulaciji škodljivih snovi pri vrstah, ki končajo v trofični verigi, dokler sploh ne pridejo do človeka.
- Odlagališča predstavljajo veliko tveganje, saj so lahko velik vir požarov, saj je veliko odpadkov, ki se na njih odlagajo, vnetljivih.
- Zaradi razgradnje odpadkov nastajajo slabi vonji, ki prizadenejo območja, ki so najbližja odlagališču.
- Za ravnanje z odpadki ter za dekontaminacijo in obnovo območij, ki jih prizadenejo odlagališča, so potrebne velike gospodarske naložbe.
- Neenakosti med državami nastanejo, ko najbogatejše regije odpadke prodajajo revnejšim regijam in jih spremenijo v odlagališča.
- Povečanje števila živali, ki prenašajo bolezni, na območjih, kjer se kopičijo odpadki.
Če želite prebrati več člankov, podobnih Odlagališča: kaj so, vrste in posledice, priporočamo, da vnesete našo kategorijo Recikliranje in ravnanje z odpadki.
