Energetska in okoljska sanacija soseske Amara v San Sebastiánu.
V tej objavi bomo naredili povzetek študije, ki sta jo izvedla Aurea Consulting in Factor 4 za energetsko in okoljsko sanacijo soseske Amara v San Sebastiánu in je del načrta za boj proti podnebnim spremembam v okviru akcijskega načrta II. Local of the Local Agenda 21 in zavezo mesta San Sebastián, da bo do leta 2022 zmanjšala svoje emisije CO2 za 20 %.
Cilj rehabilitacijske študije.
Namen je spoznati okoljske in družbene probleme, ki jih prinaša energetska prenova v tej soseski San Sebastiána z namen razvoja strategij za spodbujanje energetske sanacije v mestu iz analize reprezentativne stavbe, ki omogoča ekstrapolacijo dobljenih rezultatov na preostalo sosesko. Najpomembnejši vidiki te študije vključujejo naslednje točke:
Trenutno stanje analizirane stavbe.
Analiziran je blok, ki predstavlja nekatere značilnosti ovoja, etažnost, kvaliteto gradnje, razporeditev teras, orientacijo itd… zelo razširjen v soseščini in zato velja za reprezentativnega. Med temi podobnostmi izstopa, da gre za objekte, zgrajene pred letom 1980 in praktično brez minimalne toplotne izolacije. V prvem delu študije so analizirane značilnosti podnebja San Sebastiána glede na to, da ima blago podnebje, zelo deževno, vendar brez ekstremnih temperatur pozimi ali poleti. Za oceno trenutnega stanja stavbe, energijsko gledano, se modelira in simulira, po drugi strani pa se izvede zbiranje podatkov in situ.
Modeliranje in simulacija:
Za izdelavo tridimenzionalnega modela stavbe smo določili njeno geometrijo in konstrukcijske značilnosti Designbuilder Energyplus, da bi ocenili letno porabo energije stavbe, ki je znašala približno 70 Kwh/m2. Rezultati so pokazali, da so bile povpraševanje hiš v prvem in zadnjem nadstropju opazno višje kot približno dvakrat do trikrat večje kot pri hišah v vmesnem nadstropju in približno 15 % nižje pri hišah, obrnjenih proti jugu, v primerjavi s severno obrnjenimi hišami.
Izvedena je bila tudi študija sončnega sevanja ter vetra in tlaka, ki kažejo negativni vpliv okoliških stavb na prejete sončne svetlobe in tudi dele stavbe, ki so najbolj izpostavljeni vetru. Pri programu LIDER je bilo ugotovljeno, da njegovo povpraševanje ni v skladu z omejitvijo povpraševanja DB HE 1 Tehničnega kodeksa, saj je bilo 128 % višje od referenčne stavbe, energijski razred D pa je bil pridobljen s programom Calener VYP.
Podatki, pridobljeni na kraju samem.
Da bi podprli rezultate, pridobljene v simulaciji, in preverili najbolj poslabšana področja toplotnega ovoja, ki omogočajo odkrivanje točk, ki so občutljive na izboljšanje, smo nadaljevali z zbiranjem informacij in situ, kot je to storjeno pri energetskem pregledu, pri čemer smo se zatekli k naslednjim dejanjem :
Analiza in študija obračunavanja energije.
Na ta način je bila iz računov pridobljena realna poraba energije, tako da so bile v primerjavi s tistimi, ki smo jih dobili v simulaciji, precej približne številke.
Spremljanje v domovih.
Senzorji temperature in vlažnosti so bili nameščeni v različnih prostorih stanovanjskih objektov, da bi jih primerjali z rezultati, pridobljenimi v teoretični simulaciji iz podatkov monitoringa. S to analizo je bilo mogoče preveriti obstoječo dekompenzacijo v zimskih mesecih med hišami, obrnjenimi proti severu in tistimi, obrnjenimi proti jugu, pa tudi med hišami z zgornjim in spodnjim nadstropjem ter hišami z vmesnimi nadstropji.
Termografija.
Termografija je omogočila zaznavanje površin fasade s toplotnimi mostovi in tistih, kjer so izgube energije večje, pri čemer je poudarjeno, da se največje izgube nahajajo na stičiščih fasad s stebri in ploščami ter na predelih oziroma fasadnih ploščah, kjer niše za postavitev radiatorjev pod okna.
Predlog za izboljšanje objekta.
Izboljšanje ovojnice.
Priporočene debeline toplotne izolacije so med 6 in 8 cm. na fasadah in od 9 do 12 cm. na palubah.
V študiji izstopa velik učinek, ki ga proizvede steklo v vmesnih obratih, saj je doseženo zmanjšanje porabe energije za 10 do 20 %, kar je dovolj, da ga zamenjamo z dvojnim steklom brez posebnih lastnosti, kot je nizka emisija.
Priporočena lega izolacije za zmanjšanje toplotnih mostov sklepa, da je učinkovitejša, če je nameščena zunaj, saj se na ta način ohranja temperatura ohišja bližje temperaturi notranjega okolja, s čimer se prepreči pojav morebitne kondenzacije.
Sprejetje minimalnih izboljšav, potrebnih za skladnost z odlokom, to je umestitev 3 cm. izolacija na fasadi, 8 cm. na palubi in 6 cm. na tleh, skupaj z zamenjavo stekla z dvojnim 4-12-4 steklom, omogoča doseganje prihranka energije do 60 % v nekaterih domovih.
Izboljšanje objektov.
Najpomembnejše pomanjkljivosti, ugotovljene v objektu po testiranjih na kraju samem, so po eni strani pomanjkanje toplotne izolacije stebrov v distribucijskem omrežju in tudi v ceveh za sanitarno vodo v stanovanjih. Prav tako je pri oddajnikih zaznana precejšnja raznolikost modelov in stopenj starosti in zaradi pomanjkanja znanja uporabnikov o delovanju radiatorjev nastane neravnovesje v pretokih v stanovanjih zaradi neustreznega prilagajanja. imetniki zneskov.
Najpomembnejši zaključki energetske sanacije
Najučinkovitejša rešitev je vgradnja toplotne izolacije preko zunanje obloge, ki odpravlja toplotne mostove in zmanjšuje možnost kondenzacije ter tako doseže ustrezne debeline od 6 do 8 cm. na fasadah in od 9 do 12 cm. v strehah z razumnimi amortizacijskimi dobami, tako da je treba vsak poseg izvajati globalno na ravni skupnosti. zato Vključevanje energijskih meril v sanacijo se zaradi doseženih znatnih prihrankov skoraj takoj izplača. Velika težava v tem primeru je spodbujanje sanacije neizoliranih objektov, ki jih ni načrtovano izvesti v kratkem času.
Kot je navedeno v študiji, uporaba stekla z nizkimi emisijami ni upravičena za podnebje San Sebastiána, zlasti na fasadah z večjo sončno svetlobo, saj se sončni dobički zmanjšajo (logično to pomeni razumno povečanje potreb po ogrevanju stavbe, ki, glede na podnebno območje, v katerem se nahaja, ji bo to precej škodilo).
Glede izboljšave oziroma reforme ogrevalnih inštalacij je treba izvesti skupno študijo s sanacijo ovoja. Študija priporoča zamenjavo opreme s kondenzacijskimi kotli in vgradnjo regulacijskih in krmilnih sistemov za izboljšanje delovanja, tako da jih je mogoče prilagoditi zmanjšanju potreb, ki nastanejo pri sanaciji ovoja, kar ustvarja večje ekonomske prihranke.
