Vrste RASTLINSKIH TKIV, značilnosti in funkcije

Slika: Izobražujete se

Poleg živali so žilne rastline edina živa bitja, ki predstavljajo tkiva, ki so jih v svoji evolucijski zgodovini pridobili samostojno, zato imata obe vrsti tkiv, živali in rastline, kljub homologiji med seboj razlike.

V Ecologista Verde želimo razložiti, kaj so, splošne značilnosti in vrste rastlinskih tkiv poleg svojih funkcij. Namen je tudi poudariti razlike med rastlinskimi tkivi in tkivi živalskega izvora.

Rastlinska tkiva: kaj so in njihove značilnosti

Tkiva so organizirani konglomerati celic, ki imajo skupno funkcijo, naravo in embrionalni izvor. Rastline imajo več diferenciranih tipov celic, ki se združujejo v različna tkiva, preprosta ali zapletena, odvisno od tega, ali imajo eno ali več tipov celic. Vsako rastlinsko tkivo ima funkcijo in v povezavi z drugimi tkivi lahko ustvari organe, kot so listi, cvetovi, korenine in stebla. Drugače vrste rastlinskih tkiv so združeni v: meristematska tkiva in trajna ali dokončna tkiva (Te sekunde se med seboj razlikujejo na preproste in zapletene).

Slika: Escuelapedia

Vrste rastlinskih tkiv in njihove funkcije

Ko bomo ugotovili, kaj so rastlinska tkiva in njihove značilnosti, bomo navedli vrste obstoječih rastlinskih tkiv in njihove funkcije. Različne vrste obstoječih rastlinskih tkiv, razen preprostih ali zapletenih, so razvrščene v trije sistemi: zaščitni, temeljni in žilni.

Zaščitni sistem

Sestavljen je iz povrhnjico, ki je tkivo, sestavljeno iz ene plasti celic, ki pokriva korenine, steblo, liste in cvetove rastline. Rastlino ščiti pred izgubo vode, uravnava izmenjavo ogljikovega dioksida in kisika ter v koreninah absorbira vodo in hranila iz substrata. Povrhnjica na steblu in listih ima pore, imenovane stomati, skozi katere razpršijo ogljikov dioksid, vodno paro in kisik. Epidermalne celice so prekrite s povrhnjico, ki večinoma vsebuje voskasto snov, ki jih ščiti pred izgubo vode, imenovano cutin. Rastline v puščavah in drugih sušnih regijah imajo pogosto debele kožice, ki pomagajo pri ohranjanju vode.

Temeljni sistem

Sestavljen je iz parenhima, kolenhima in sklerenhima.

Parenhimske celice Tvorijo tako imenovano primarno celično steno rastlin, njihove funkcije pa vključujejo fotosintetično aktivnost, celjenje in popravljanje poškodb tkiva ter shranjevanje hranil.
Kolenhim Je podporno tkivo (zagotavlja odpornost in prožnost), ki ga po možnosti najdemo v rastočih organih (mladi peclji, steblo, listi, plodovi itd.) ali nezrelih organih zelnatih rastlin. Sestavljen je iz živih celic s kloroplasti. Kolenhim je razvrščen glede na način, kako se njegove celične stene povečajo v debelino: obročast (homogena zadebelitev, ki daje krožno celično svetlobo), kotna (odebelitev označena pod koti, daje poligonalno svetlobo celice), lakune (zgoščene predvsem v celičnih stenah ki omejujejo medcelične prostore) in laminarne (zgoščene le v periklinalnih stenah, ne pa tudi v radialnih, kar daje videz listov kolenhima).
Sklerenhim To je podporno tkivo odraslih organov, ki so že prenehali rasti in njihov razvoj nadzorujejo fitohormoni. Sestavljen je iz celic, ki skupaj s primarno celulozno steno zaradi usedline lignina ustvarijo zelo debelo in trdo sekundarno steno in tako nudijo še večjo odpornost kot kolenhim. Sklerenhim je razdeljen na dve veliki skupini: kratke celice (znane tudi kot sklereidi ali kamnite celice) in zelo podolgovate celice, imenovane sklerenhimska vlakna.

Vaskularni sistem

Tvorita ga floem in ksilem. Žilna tkiva prenašajo snovi med različnimi deli rastline.

Phloem nosi organske spojine, ki jih rastlina uporablja kot hrano, predvsem saharozo. Ksilem nosi vodo in topna hranila. Žilna tkiva so dolga in tanka ter tvorijo cilindre, skozi katere se prenašajo hranila. Žilno tkivo je vključeno tudi v dve vrsti os, ki sta tkiva, ki vsebujeta nediferencirane celice, ki delujejo med rastjo rastlin. Meristemi, ki spremljajo žilno tkivo, sta kambijeva pluta in žilni kambij. Ti meristemi so povezani z rastjo žilnih tkiv.
Ksilem ali dnevnik Je prevodno tkivo, ki je odgovorno za transport soka (vode in mineralnih soli ter organskih spojin) iz korenine, skozi celotno rastlino, služi pa tudi kot podpora rastlini in mehanski odpornosti. Je kompleksno tkivo, saj je sestavljeno iz različnih vrst elementov: prevodnikov (sapnik in sapnik), parenhimskih, sekretornih (smolasta, latiferna) in ksilarnih vlaken (libriformna, fibrotraheidna, septna vlakna in sluzasta vlakna).

Razlike med rastlinskimi in živalskimi tkivi

The razlike med rastlinskimi in živalskimi tkivi Ležijo v svojih konstitutivnih celicah, ker kljub dejstvu, da sta obe vrsti evkarionti, predstavljata vrsto razlik med njima:

Rastlinske celice so nepremične, medtem ko se celice živalskih organizmov lahko premikajo.
Rastlinske celice imajo pigmente, kot je klorofil, ki jih živali nimajo.
Rastlinske celice imajo avtotrofno presnovo, za razliko od živalskih celic, ki so heterotrofne.
Rastlinske celice kažejo neomejeno rast v nasprotju z živalmi, ki imajo omejitve v svoji rasti.
Rastlinske celice imajo poleg plazemske membrane (prisotne tudi v živalskih celicah) celično steno, ki zagotavlja togost.
Vse rastlinske celice imajo vakuole, ki so predelki, omejeni s plazemsko membrano, ki vsebujejo snovi, kot so voda, encimi in sladkorji, in ki so prisotne le v nekaterih živalskih celicah.
Rastlinske celice običajno nimajo centrosoma, celične organele, ki je prisotna v živalskih celicah.
Rastline, ki sestavljajo rastlinska tkiva, so na splošno sposobne diferenciacije iz enega tkiva v drugega, vendar živalske celice nimajo te sposobnosti.
Rastlinske celice sestavljajo tkiva s strukturno funkcijo, živalske celice pa tkiva s funkcijo gibanja.

V tej drugi objavi lahko izveste veliko več o vrstah živalskih tkiv. Poleg tega priporočamo še ta članek za dopolnitev tega znanja: Podobnost in razlika med živalskimi in rastlinskimi celicami.