Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!
Že več kot 20 let vsak 2. februar Svetovni dan mokrišč. S tem želimo ozavestiti prebivalstvo o potrebi in obveznosti, ki jih imamo, da ohranimo te dragocene ekosisteme. Dan mokrišč vsako leto spremlja drugačen slogan, s čimer med drugimi slogani poudarja pomen mokrišč za našo prihodnost pri trajnostnem preživetju (leto 2016), mokriščih in upravljanju z vodami (leto 2013) ali mokriščih, biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah (2010). Vir neštetega naravnega bogastva, mokrišča se pojavljajo na tako oddaljenih mestih, kot je otok Margarita v Venezueli ali Dolina jezer na meji med Mongolijo, Kitajsko in Rusijo; pa tudi na otoku z najvišjim gorskim reliefom v Sredozemlju (Korzika) in izlivom reke Sierra Leone.
Ne zamudite tega zanimivega članka Green Ecologist, v katerem boste izvedeli vse o kaj so mokrišča, njihove vrste in značilnosti.
Kaj so mokrišča
Mokrišča so vsi tisti ekosistemi, katerih tla se pojavljajo trajno ali občasno poplavljena, tako v sladkovodnih okoljih kot tudi v tistih z določeno stopnjo slanosti.
Na ta način, v mokriščnih ekosistemov oboje naravna mokrišča, kot so obsežna močvirja, močvirja in barja, pa tudi tista antropska mokrišča ki so jih zasnovali ljudje in ki umetno zadržujejo vodo, tako trajno kot začasno, ter se prilagajajo okoljskim razmeram.
V naslednjih poglavjih si bomo podrobneje ogledali različne vrste mokrišč, ki obstajajo, pa tudi glavne značilnosti teh ekosistemov velikega naravnega bogastva.
Vrste mokrišč
Mokrišča so razvrščena predvsem glede na vrsto vode, iz katere so sestavljena, torej obstoječa sladkovodna mokrišča ter slana ali zdrava mokrišča. Po drugi strani so mokrišča lahko naravna ali umetna (ustvarila jih je človek). Na ta način so različne vrste mokrišč, ki obstajajo, vključene v naslednje skupine:
- Rečna ali obrežna mokrišča: So naravne in sladkovodne, ki jih tvorijo reke, potoki in slapovi.
- jezero: jezera in naravne sladkovodne lagune.
- Tropski palustres: vključuje izvire, oaze, močvirske gozdove, poplavne ravnice, močvirja ter stalna ali sezonska močvirja. Vse so naravnega izvora in sladke vode.
- Morska mokrišča: Ta naravna mokrišča s slano vodo vključujejo vsa plitva morska okolja, pa tudi skalnate, peščene in prodnate plaže.
- Estuariji: naravno prisotne slane vode estuarij včasih tvorijo slana močvirja in območja mangrov.
- Slano jezero/močvirje: vključuje naravno prisotna bočata obalna jezera in lagune.
- Umetna mokrišča: Ta mokrišča so posledica antropskih del, ki se izvajajo z namenom shranjevanja ali nadzora določene količine vode, kot so rezervoarji in jezovi.
Značilnosti mokrišča
To so glavne značilnosti mokrišč:
- Mokrišča se štejejo za območja prehoda ali postopnih sprememb med vodnimi in kopenskimi sistemi, tj. mešani ekosistemi. Tukaj lahko izveste več o tem, kaj je mešani ekosistem.
- Konstituirati poplavna območja zato so lahko začasni ali trajni.
- Vode mokrišč so lahko stoječe vode, tokovi, sladka, bočata ali slana voda, vključno s tistimi morskimi območji, katerih globina ob oseki je manjša od šestih metrov.
- Meja katerega koli mokrišča je določena z vrsto hidrofilna vegetacija (z dobro nagnjenostjo k vodi), ki se pojavi na tleh, tako da lahko s spremembo vrste vegetacije za drugo nehidrofilno ločimo, kako se mokriški ekosistem konča in začne drug ekosistem z izključno kopenskim okoljem.
- Mokrišča so idealen habitat za a velika raznolikost vrstMed njimi so ptice selivke, ki prihajajo na mokrišča po svetu, da se prehranjujejo, pa tudi sesalci, dvoživke, plazilci in seveda ribe in žuželke, ki si za zatočišče izberejo vode mokrišč.
Pomen mokrišč
Mokrišča so eden najpomembnejših ekosistemov znotraj pravilnega delovanja narave. In to ni za manj, saj so odgovorni za gostovanje a neverjetna biotska raznovrstnost vrste ptic, rib in drugih živalskih skupin ter veliko različnih rastlinskih vrst, za katere je značilen hidrofilen, od vode odvisen razvoj.
Po drugi strani pa mokrišča v antropskem svetu po svoji vrednosti ob številnih priložnostih služijo kot območja za pridelavo hrane, ki zahtevajo velike količine vode za pridelavo, kot je to v primeru riža. Včasih se uporabljajo kot območja za pridobivanje surovin, kot sta les in trsje.
Še vedno je več dejavnikov, zakaj je ključnega pomena ohranjanje mokrišč, saj neposredno posegajo v regulacijo cikla površinske vode in vodonosnikov ter delujejo kot obvladujoči dejavniki morebitnih poplav; kot tudi sodelovanje pri nadzoru erozije, uravnavanju kroženja hranil, visoki biološki produktivnosti, zadrževanju ogljikovega dioksida v svojih tleh in na splošno stabilnosti ekosistemov.
Če želite prebrati več člankov, podobnih Mokrišča: kaj so, vrste in značilnosti, priporočamo, da vnesete našo kategorijo Ekosistemi.
Bibliografija- Castellanos, C. A. (2005) Ekosistemi mokrišč v Kolumbiji. Industrijska univerza v Santanderju.
- Rodríguez, H. (7. 10. 2016) Mokrišča sveta, vidna iz vesolja. Revija National Geographic Spain.
- Schnack, J. et al., (2000) Antropska mokrišča: njihov prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti v subtropskih in pampasnih območjih Argentine. Argentinsko ekološko združenje, revija Austral Ecology Magazine, letnik 10, str: 63-68.
