Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!
Ekološki sistemi o ekosistemov Zelo pomembne so glede na njihovo abiotsko in biotsko bogastvo, slednje pa je tako imenovana biotska raznovrstnost oziroma raznovrstnost živih bitij. Biotska raznovrstnost in ekosistemi ter genetske variacije so ena od temeljnih podlag življenja na našem planetu.
Bi radi vedeli o ekoloških sistemih? Ali želite odkriti, katere so različne vrste ekosistemov, in videti nekaj primerov? Če je tako, ne zamudite tega zanimivega članka Zeleni ekolog, v katerem boste videli povzetek o kaj so ekološki sistemi in primeri od njih.
Kaj so ekološki sistemi
Začnemo z opredelitev ekološkega sistema. Ekološki sistem ali ekosistem je sistem, ki ga tvorijo živi organizmi, ki pripadajo več vrstam, ki medsebojno delujejo in se organizirajo v določenem okolju.
Tako imamo po eni strani biotski dejavniki (živali, rastline, glive, protisti, bakterije itd.), katerih združevanje bomo imenovali biocenoza, po drugi strani pa imamo abiotski dejavniki (fizikalni in kemični dejavniki kraja, kjer živijo, kot sta podnebje ali vrsta tal), ki sestavlja tako imenovani biotop. Tukaj lahko izveste več o razliki med biotopom in biocenozo, njunem razmerju in primerih. V teh drugih člankih vam ponujamo tudi podrobnejša pojasnila o tem, kaj so abiotski dejavniki, njihove značilnosti in primeri ter Kaj so biotski dejavniki, njihove značilnosti in primeri.
Tu je zanimivo omeniti, da se disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem ekosistemov, imenuje sistemska ekologija, čeprav je več kot disciplina interdisciplinarno področje. Sistemska ekologija ima celostno usmerjenost, torej preučuje ekosisteme kot celoto in ne le dele, ki jih sestavljajo.
Značilnosti ekoloških sistemov
Poglejmo naprej kakšne so značilnosti ekoloških sistemov. Najprej je pomembno vedeti, da je eden od značilnosti ekosistema gre za to, da je v njih več nivojev organizacije. To so:
- posamezniki: značilni organizmi za določene vrste.
- Populacije: To je skupek posameznikov vrste, ki v določenem času naseljuje določen kraj ali regijo.
- skupnosti: Gre za združevanje populacij različnih vrst iz določenega kraja ali regije v določenem času. Tukaj lahko izveste več o ekološki skupnosti in njenih značilnostih, tukaj pa o tem, kaj je biološka skupnost, njeni strukturi in primerih.
- Ekosistemi: je skupek skupnosti z vsako od njihovih interakcij in fizičnim okoljem, kjer so. Nabor ekosistemov se imenuje biosfera.
Druga značilnost ekoloških sistemov je, da energija teče skozi vse njihove ravni organiziranosti in tako nastanejo trije različni tipi posameznikov oz. trofične ravni: proizvajalci, porabniki in razgrajevalci:
- Proizvajalci: Odgovorni so za zajemanje svetlobne energije, ki prihaja iz Sonca, da skupaj z vodo in minerali biotopa proizvajajo organsko snov, ki ima veliko energije. Rastline in alge proizvajajo organizme.
- Potrošniki: To so tisti, ki uživajo organsko snov, ki so jo prej proizvedli proizvajalci. Potrošniki so lahko rastlinojedi, ko jedo travo (kot so jeleni, zajci ali gosenice), mesojedi, ko jedo meso (kot so tigri, morski psi ali risi), ali detritivori, ko se hranijo s trupi, iztrebki ali odpadki (npr. jastrebi, hrošči ali deževniki). Glede na stopnjo in vrsto hrane jih delimo na primarne porabnike, sekundarne konzumente, terciarne konzumente in kvartarne konzumente.
- Razkrojevalci: Gre za tiste organizme, ki ob odmiranju razgradijo organsko snov rastlin in živali. V procesu razgradnje ga pretvorijo v anorganske spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in mineralne soli, ki se vrnejo v substrat in so ponovno na voljo proizvajalcem.
Energija, ki jo jemljejo proizvajalci, se postopoma izgublja ali izloči, ko prehajajo skozi vsako od opisanih skupin. Zakaj se to zgodi? To je zato, ker organizmi to energijo uporabljajo za gibanje in ustvarjanje toplote, pa tudi za rast in razmnoževanje. To ima za posledico a piramidna struktura ekoloških sistemov, kjer bi bili v osnovi proizvajalci in na tem urejeno različni tipi potrošnikov (mesojedi nad rastlinojedimi).
Svetujemo vam, da preberete tudi te druge članke Zelenega ekologa o Kako deluje ekosistem in Kateri so sestavni deli ekosistema.
Vrste ekoloških sistemov
The klasifikacija ekoloških sistemov Izvaja se lahko na podlagi različnih kriterijev, odvisno od področja zanimanja. Na ta način, če nas zanima poseg človeka, jih lahko razvrstimo v:
- Naravni ekološki sistemi: so tiste, v katere človek ne posega.
- Umetni ali urbani ekološki sistemi: so tiste, v katere človek posega.
Če upoštevamo, kako se živa bitja prilagajajo svojemu okolju, jih lahko razvrstimo v:
- Kopenski ekološki sistemi: Pojavljajo se na površini zemlje, v gorah, puščavah ali dolinah, ki imajo različne značilnosti glede na temperaturo, vlažnost ali koncentracijo kisika.
- Vodni ekološki sistemi: So tiste, ki imajo vrste prilagojene na vodna okolja z različno slanostjo in temperaturo ter ustrezajo 75 % zemeljskih ekosistemov.
- Mešani ekološki sistemi: so tisti, v katerih sta združena dva fizična medija (zemlja in voda ali zemlja in zrak).
- Mikrobni ekološki sistemi: z njimi se nanašamo na tiste, ki jih tvorijo mikroskopski organizmi.
Končno, druga klasifikacija je tista, ki upošteva tokove energije in snovi ter jih lahko razvrsti v:
- Odprti ekološki sistemi: So v katerih poteka izmenjava snovi in energije z zunanjostjo.
- Zaprti ekološki sistemi: So, v katerih ni izmenjave snovi z zunanjostjo, je pa energija.
Na koncu je pomembno pripomniti, da obstajajo kombinacije različnih klasifikacij, na primer lahko najdemo zaprt vodni naravni ekosistem ali odprt kopenski umetni ekosistem.
Tukaj lahko preberete več o različnih vrstah ekosistemov ali ekoloških sistemov, spodaj pa si lahko ogledate videoposnetek na to temo. Tudi v tej drugi objavi govorimo o raznolikosti ekosistemov.
Primeri ekoloških sistemov
Za konec damo različni primeri ekoloških sistemov razloženo zgoraj:
- Umetni ali urbani ekološki sistemi: mesto, kmetija, govedo farma, rezervoar itd.
- Naravni ekološki sistemi: kateri koli od tistih, ki bodo navedeni spodaj.
- Kopenski ekološki sistemi: tropski gozd, savana, gozd iglavcev, chaparral, puščava itd.
- Vodni ekološki sistemi: reka, potok, jezero, močvirje, koralni greben, globoka oceanska območja itd.
- Mešani ekološki sistemi: mangrove, rečne obale itd.
- Mikrobni ekološki sistemi: protozoji, ki sobivajo z bakterijami in fitoplanktonom različnih velikosti, bistveni mikrobi v ciklih hranil itd.
- Odprti ekološki sistemi: vsi planetarni ekosistemi veljajo za odprte.
- Zaprti ekološki sistemi: planet Zemlja ustreza definiciji zaprtega ekološkega sistema, saj prejema energijo od Sonca, vendar ni izmenjave snovi z vesoljem (oz. je to zanemarljivo). Drug primer bi bila ekosfera.
Zdaj, ko ste se naučili vsega tega o ekoloških sistemih, vas spodbujamo, da preberete te druge članke o tem, kakšen je pomen ekosistemov in kako skrbeti za ekosistem.
Če želite prebrati več člankov, podobnih Ekološki sistemi: kaj so in primeri, priporočamo, da vnesete našo kategorijo Ekosistemi.
