Številne in raznolike znanstvene študije so v zadnjih desetletjih XX stoletja potrdile tanjšanje ozonske plasti. Zaradi resnih okoljskih razmer je mednarodna skupnost spodbujala različne mehanizme sodelovanja in ukrepanja za sprejemanje ukrepov s končnim ciljem zaščite ozonske plasti. V tem kontekstu se je rodil Montrealski protokol, eden najpomembnejših in najuspešnejših okoljskih protokolov, ki je uspel doseči dogovor in osveščati tako politične voditelje kot družbe po vsem svetu. Zahvaljujoč zavezanosti vsake od držav, ki so podpisale Montrealski protokol, ohranjanje ozonske plasti še danes ostaja stabilno, čeprav je pomembno, da ne zmanjšamo previdnosti in še naprej izvajamo pomembna načela Montrealskega protokola. .
Nadaljujte z branjem tega članka Zeleni ekolog, če želite izvedeti več o Montrealski protokol: kaj je, sodelujoče države in cilji.
Kaj je Montrealski protokol
The Montrealski protokol Gre za mednarodni okoljski sporazum, katerega glavna osnova je varovanje ozonske plasti. Njena pogajanja in priprava se je začela 16. septembra 1987 v kanadskem mestu Montreal, kot posledica prejšnjega praznovanja Dunajska konvencija o zaščiti ozonske plasti (podpisalo 28 držav, 22. marca 1985).
Osredotočen na odpravo emisij snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (SACO) Montrealski protokol predlaga različne cilje za zmanjšanje proizvodnje in porabe teh snovi SACO, dokler se ne doseže njihova delna ali popolna odprava.
Če se želite poglobiti v pomen tega protokola in okoljske razmere, za katere je bil ustvarjen, vam priporočamo, da preberete ta drugi članek Green Ecologist o Zakaj je ozonska plast tako pomembna in ta članek o Uničenju plasti ozona: definicija , vzroki in posledice.
V naslednjih razdelkih tega članka bomo spoznali države, ki so podpisale Montrealski protokol, in se poglobili v okoljska, politična in družbena načela omenjenega protokola.
Države, ki sodelujejo v Montrealskem protokolu
Vodje okolja in uradniki 197 držav, ki so podpisale Montrealski protokol, se sestal v kanadskem mestu, da bi analiziral in predlagal različne ukrepe, ki zagotavljajo zaščita ozonske plasti, kot tudi zmanjšanje toplogrednih plinov, eden glavnih vzrokov globalnega segrevanja globalnega segrevanja Zemlje.
Tako države Evropske unije kot države članice Mikronezije ter države članice Združenih narodov so bile udeleženke tega pomembnega protokola. Vsak izmed njih je združil svoja prizadevanja, pobude in ambicije, usmerjene v izpolnjevanje različnih načel Montrealskega protokola, ki jih podrobno opisujemo v naslednjem razdelku.
Cilji Montrealskega protokola
The glavni cilj Montrealskega protokola, kot smo že navedli, je zaščita ozonske plasti. V ta namen so bili predlagani ukrepi za optimalen in učinkovit nadzor celotne svetovne proizvodnje različnih snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, torej negativno posegajo v njegovo vzdrževanje in ohranjanje.
Z uporabo najnaprednejših znanstvenih spoznanj in tehnoloških informacij so bili ukrepi, določeni v Montrealskem protokolu, strukturirani glede na naravo in značilnosti različnih skupin snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Te skupine kemičnih snovi so bile razvrščene in navedene v prilogah besedila, ki ga je pripravil Montrealski protokol. Na ta način se nadzor nad proizvodnjo in porabo skoraj 100 kemikalij, za katerega postopno odpravo je ta protokol določil poseben časovni razpored.
Izvajanje ciljev Montrealskega protokola je v razvitih državah in državah v razvoju zadovoljivo napredovalo. Razporedi postopnega opuščanja kemikalij, ki tanjšajo ozonski plašč, so se v veliki večini primerov spoštovali, nekateri celo pred načrtovanim načrtom, čeprav drugi niso dosegli pričakovane stopnje skladnosti. Zaradi nenehnega napredka, ki je bil značilen za Montrealski protokol, so ga že leta 2003 številni strokovnjaki šteli za "najuspešnejši mednarodni sporazum doslej", s čimer je postal tako Dunajska konvencija kot Montrealski protokol, prvi pogodbi in protokoli. v zgodovini Združenih narodov pri doseganju univerzalne ratifikacije.
Nato je bil novembra 2022 dodan še zadnji ukrep Montrealskega protokola, t.i. amandma Kigalija, z namenom zmanjšanja tako proizvodnje kot porabe t.i fluoroogljikovodiki plini (HFC) in njenih izdelkov, ki nastajajo predvsem v klimatskih napravah in hladilnikih. Omenjena sprememba je začela veljati 1. januarja 2022 in posebej predlaga zmanjšanje omenjenih plinov HFC na 80 %, s čimer se izognemo emisiji okoli 70 milijonov ton ekvivalenta CO2 v ozračje med letoma 2022 in 2050.
Če želite dobiti idejo o tem, kako lahko posamezno prispevate k ohranjanju te vitalne plasti na našem planetu, si lahko ogledate to drugo objavo o tem, kako skrbeti za ozonsko plast in si oglejte ta videoposnetek na našem kanalu YouTube.
Če želite prebrati več člankov, podobnih Montrealski protokol: kaj je, sodelujoče države in ciljiPriporočamo, da se vpišete v našo kategorijo Projekti, združenja in nevladne organizacije.
Bibliografija- Priprava EFE: zelena (11. 5. 2018) Ozonska plast, cilj Montrealskega protokola. Agencija EFE: Zeleno okolje, ZN.
- Montrealski protokol. Program Združenih narodov za razvoj (UNDP).
- Mednarodni dan varovanja ozonske plasti, 16. september. Združeni narodi.
- Priprava EFE: Zeleni (15. 10. 2016) HFC plini, nov cilj Montrealskega protokola. Agencija EFE: Zeleno – podnebne spremembe.
- Priprava EFE: Zelena (16. 8. 2018) Ekvador bo gostil trideseto srečanje pogodbenic Montrealskega protokola. Agencija EFE: Zeleno – podnebne spremembe.
